Integracija ni samoumevna: Zavod Mravljica je pomagal več kot 200 osebam z mednarodno zaščito

Ljubljana, 17.4.2026

V Zavodu Mravljica smo v letu 2025 v okviru projekta Pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito pričeli nuditi podporo osebam s tem statusom in njihovim družinam, ki v Sloveniji začenjajo novo življenjsko poglavje. Projekt izvajamo v okviru 2. sklopa – Pomoč pri urejanju življenjskih situacij, ki poteka od februarja 2025 do predvidoma konca leta 2027, njegov cilj pa je zagotavljanje celostne podpore pri vključevanju v slovensko družbo ter postopnem doseganju samostojnosti.

Osebe s priznano mednarodno zaščito niso zgolj tujci, ki so se odločili za selitev, temveč posamezniki, ki se zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, vojno ali resno ogroženostjo ne morejo vrniti v svojo državo izvora. V Sloveniji jim je po uradnem postopku priznan status begunca ali subsidiarne zaščite, kar jim omogoča zakonito bivanje in vključevanje v družbo.

V okviru projekta nudimo podporo pri urejanju ključnih življenjskih situacij, kot so iskanje nastanitve, urejanje dokumentacije, dostop do zdravstvenih storitev, vključevanje na trg dela ter spremstva v različne institucije. Pomemben del programa predstavlja tudi mentorstvo družinam, podpora ranljivim posameznikom ter pomoč pri premagovanju kulturnih in administrativnih ovir ob prihodu v novo okolje.

V Zavodu Mravljica smo do sedaj pomagali že več kot 200 uporabnikom pri številnih konkretnih korakih integracije. Med drugim nudimo spremstva v ključne institucije (Center za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje, banke, Zavod za zdravstveno zavarovanje, izobraževalne institucije), pomagamo pri iskanju osebnih zdravnikov in prvih obiskih zdravstvenih ustanov, nudimo podporo pri urejanju dokumentacije in socialnih pravic, pomagamo pri prijavah na delovna mesta ter pri vključevanju otrok v šolski sistem.

Evalvacija kaže, da vključeni uporabniki našo pomoč ocenjujejo kot koristno za njihovo integracijo. Največjo vrednost vidijo predvsem v spremstvih v institucije, razlagi postopkov ter podpori pri urejanju zdravstvenih storitev in zaposlitve.

Stanovanjska problematika ostaja največji izziv

Eden največjih izzivov pri integraciji ostaja dostop do stanovanj. Na trgu je malo najemnih stanovanj, primernih za večje družine, konkurenca je velika, številni najemodajalci pa so zadržani do najemnikov brez zaposlitve, prijave stalnega prebivališča (ki je za osebe z mednarodno zaščito pogoj) ali do družin z več otroki. Pogosto se pojavljajo tudi predsodki zaradi tujega državljanstva, jezikovnih ovir ali kulturnih razlik.

Dodaten izziv predstavlja dejstvo, da številne družine nimajo avtomobila ali vozniškega izpita, zato so odvisne od javnega prevoza, ki pogosto ni usklajen z večizmenskim delovnim časom. Zaradi tega so možnosti bivanja na podeželju omejene, urbana okolja pa prinašajo višje najemnine, kar za mnoge družine predstavlja velik finančni izdatek.

Uspešno najemno razmerje je zato pogosto rezultat dolgotrajnega iskanja in številnih ogledov.

Za vsakim postopkom je človek

Integracija se v praksi pogosto pokaže skozi zelo konkretne življenjske situacije.

V enem izmed primerov je uporabnik v Sloveniji že živel, njegovi družinski člani pa so napovedali prihod v manj kot enem tednu. V tako kratkem času je bilo treba najti ustrezno nastanitev za večjo družino. S skupnimi prizadevanji, številnimi klici in pogovori z najemodajalci smo uspeli pravočasno zagotoviti stanovanje, da se je družina lahko združila brez dodatne negotovosti.

Druga zgodba govori o materi s tremi majhnimi otroki vrtčevske starosti. Ko so se obrnili na nas, so bili že v zelo težki situaciji – čez dan so bivali v avtomobilu, ponoči pa so zadnje prihranke porabili za občasno prenočitev v hostlu. S sodelovanjem z drugimi organizacijami smo družini uspeli zagotoviti sprejem v materinskem domu. Ekipa zavoda je družino spremljala na sprejem in pomagala pri prevozu njihove prtljage. Takšne situacije pokažejo, kako pomembni so odprta komunikacija, sodelovanje med organizacijami in človeški pristop.

V drugem primeru se družina v okolju, kjer je živela, ni počutila sprejeto. Pomagali smo jim najti novo stanovanje v drugem kraju. Z dobrim odnosom z najemodajalcem smo uspeli dvema članoma družine zagotoviti tudi zaposlitev. Otroke smo vključili v osnovno šolo in jih povezali z organizacijami, ki nudijo učno pomoč. Družino smo povezali tudi z lokalnim Karitasom in Rdečim križem ter pomagali pri prenosu zdravstvenih storitev in zdravnikov v novi kraj bivanja.

Poseben primer je bila tudi transspolna oseba, ki je v Ljubljano prišla brez socialne mreže in brez sredstev za preživetje. Skupaj z različnimi institucijami smo ji pomagali urediti socialno podporo, začasno nastanitev ter jo vključiti v programe izobraževanja za odrasle. Pri tem smo sodelovali tudi z organizacijami za psihosocialno podporo in z Društvom Parada ponosa, ki je nudilo dodatno podporo na področju socialnega vključevanja.

Integracija kot proces

Izkušnje projekta kažejo, da integracija ni enkraten dogodek, temveč proces, ki zahteva čas, razumevanje sistema in pogosto tudi podporo pri zelo osnovnih korakih vsakdanjega življenja.

»Vsak dan je drugačen in nikoli ne vemo, kakšno situacijo bo prinesel. Vsakemu človeku se trudimo prisluhniti in pristop prilagoditi njegovim potrebam. Največja ovira je še vedno jezik, zato se trudimo biti most med uporabniki in institucijami. Naš cilj je, da ljudje postopoma postanejo samostojni in se uspešno vključijo v družbo,« pravi Urša, vodja projekta.

Sodelavka projekta Ana dodaja: »Veliko ljudi potrebuje predvsem občutek, da se lahko na nekoga obrnejo. Včasih gre za konkretno informacijo, včasih pa samo za občutek, da nisi sam. Poleg praktične pomoči je pomembna tudi psihološka podpora – da ljudje vedo, da nekdo stoji ob njih.«

Dora, sodelavka Zavoda Mravljica, še dopolni: »Največji izziv pri tovrstnem delu je iskanje stanovanja. Pogosto naletimo na zadržanost najemodajalcev, včasih pa se zgodi tudi, da je stanovanje že dogovorjeno, potem pa se lastnik v zadnjem trenutku premisli. Velik izziv je tudi jezik – presenetilo me je, koliko ljudi ne govori angleško, zato je komunikacija pogosto zahtevna. Srečujemo se tudi z različnimi kulturnimi razlikami, na primer pri razumevanju točnosti ali organizacije časa. Včasih se zgodi, da ljudje pozno sporočijo, da jih ne bo, ali pa jih dolgo čakamo na dogovorjene termine. Kljub temu pa pri večini uporabnikov vidimo veliko motivacije in pozitivne energije. Tudi, ko se soočajo s težavami, ki jih marsikdo v Sloveniji nikoli ne doživi, pogosto ohranijo optimizem in prepričanje, da bodo stvari uspeli urediti.«

Financiranje projekta

Projekt Pomoč pri integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito se izvaja v okviru javnega razpisa »Pomoč pri integraciji oseb z mednarodno zaščito« in je financiran iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter sredstev proračuna Republike Slovenije.